V šolski shrambi sta se pogovarjali dve buči. “Misliš, da bodo pripravili kakšno jed iz naju, ali bova kar tukaj zgnili?” “Ne vem, mogoče pa so pozabili na naju.” “Celo poletje in jesen sva se debelili na šolski visoki gredi, škoda bi bilo, da bi najino sočno meso šlo v nič.” Pa nismo pozabili na ti dve buči velikanki. Lepo sta se medili do pomladi, nato pa smo iz ene izmed njiju skuhali slastno bučno juho. Učencem je bila tako všeč, da so podrzali lonec do zadnje žlice. Eno pa smo pustili, da jo bomo pospravili naslednjič.