Petošolci so ustvarjali prestole za bitja iz fantazijskega sveta.
Pa poskušajte uganiti, katerim bitjem so namenjena…
Naj vam bo v pomoč nekaj imen, ki so navdihnila oblikovalce:
Palčica, Alica v čudežni deželi, Mavrični velikan, Božiček, Ognjeni pajek, Hrošč, Robot, Črtomir Hrabri, Vila..
Saj vemo, da ste že ugotovili. Danes je ta dan. Že 10. leto namreč po slovenskih šolah na 20.novembra pripravljamo slovenski tradicionalni zajtrk.
Akcija se je letos preselila v naše domove in na splet. Prav nič hudega. Vsakakor res ne bomo pozabili, kaj je naša narava ponujala že dedkom naših pradedkov in prababicam naših prababic.
Tudi danes nam narava ponuja zdrav, sočen in tradicionalni zajtrk: med, maslo, kruh.
Nakateri smo zraven ugriznili še v sočno domače jabolko. Se vam že cedijo sline? Pa dober tek!
Kaj je pa kužkast tradicionalni zajtrk?
Ko jesen navdihne s svojimi barvami in plodovi, nastanejo čudovite mandale.
Oglejte si galerijo četrtošolcev in tretješolcev.
Tetka Jesen po letnem koledarju že Babici Zimi podaja roke…
Barviti tetki so prvošolci in drugošolci ob slovesu naredili jesenske slike.
Vabljeni, da se sprehodite po njihovi galeriji.
V kužkasti šoli na daljavo imamo radi presenečenja. Še raje pa jih pripravljamo.
Ker presenečenja ne moremo pripraviti v šoli, ga pa dajte vi pripraviti za straše.
Pa kakšno fotko nam pošljite, da jo bomo dodali v ta naš časopisek.
No, pa se gremo šolo zopet na daljavo.
Vsi, učenci, starši in učitelji si želimo, da za čim krajši čas.
Obveščamo vas, da je v spletni učilnici tudi RAZVEDRILNICA, ki jo pripravlja kužka HOney. Kužkasto zgodbo in telovadbo pa si za “pokušno” lahko ogledate spodaj.
Pa ostanite zdravi!
Dragi naši “časopisekbralci”.
Med jesenskimi počitnicami vam želimo, da se ustavite, tako kot naša ježka.
Pa ostanite v svojih toplih domovih, kot so hiške našega mesta.
Bodimo zdravi.
V petek smo imeli kulturni dan v muzeju. Kaj mislite, kaj nam je bilo najbolj zanimivo?
Ali veste, da je čebelja matica označena? Na trupu ima modro piko. Pri vhodu v panj pa sta čebelici stražarja. Kot nekoč stražarji na gradu….
Na gradu, ali pa kar v mestu. Povsod so dame želele biti lepe. Ali veste, da so v starih časih za lepoto dame res zelo zelo trpele?
Poleg tega, da so nosile lasulje in lesene opore za obleke, so si tesno zavezovale zgornje dele obleke.
To, da so zelo res zelo težko dihale še ni bil velik problem. Včasih si je katera tako močno zategnila oblačilo, da si je pri tem kar rebro polomila. Smo res ostrmeli, ko so nam to povedali.
Na sončni četrtek smo šli tretješolci na kmetijo.
Živali so nas res navdušile. Videli smo kokoši, krave, teleta, gosi, race, prašiče, konja…
Najbolj nam je bilo všeč, da smo tudi delali. Poskusili smo ličkati koruzo in lupiti suh fižol.
Ali veste, da je za naše občutljive ročice ličkanje kar težko opravilo? Se naredi kar kakšen žulj na rokah…
No bo treba kar potrpet. Živali morajo nekaj jesti. Koruzo bodo pojedle one, fižol pa mi.
Zakaj se pa naša strašila smejijo na vsa usta?
Morda zato, ker vidijo zoreti sadje?
Ali pa zato, ker jim družbo delajo sovice in ježka?
Potem pa kar preko mavrice skočimo v teden otroka.
V pogovorih v tednu otroka smo se spraševali:
»Kaj bi spremenili v svetu okrog sebe?«
»Kaj lahko mi spremenimo in prispevamo na bolje?«
»Kaj DOBREGA boš pa danes TI naredil in spreminjal svet na bolje?«
Seveda, pa zremo že malo proti jesenskim počitnicam. Nasmehe strašil so zamenjale buče. Kot bi rekla Sapramiška: “Detelj jim mora popraviti zobe.”
Foto: Janka Bergel Pogačnik
